Wednesday, April 26, 2006




Prva stran

Krava

Konj

Mačka

Koza

Ptiči

Pes je najbolj zvesta domača žival. Včasih bolj kot mož. Ugrizne pa bolj.

Poznamo več pasem psov:

nemški ovčar

dalmatinec

zlati prinašalec

doberman

Moj pes

Matkurja

Dnevnik

Lovec

Kinolog

KUNEC KOT HIŠNI LJUBLJENČEK

V zadnjem času se vse več ljudi zateka k malim živalim kot hišnim ljubljencem, pa najsi bodo to mladi, kot tudi starejši ljudje, saj prvi v njih vidijo predvsem žive igračke, drugi pa prijatelje, ki jim popestrijo dneve in prosti čas. Če so psi, mačke in sobne ptice kar nekakšne tradicionalne "hišne živali", pa je v zadnjem času opaziti vse večje zanimanje za pritlikave kunce, ki jih ljudje pogosto imenujejo kar "hišni zajčki". V glavnem se za njih zanimajo predvsem otroci, ki jih ali opazijo v trgovini z malimi živalmi ali pa nekje na podeželju pri katerem od gojiteljev. Da bi starši ugodili želji svojega nadobudnega malčka, mu po običajno krajšem prepričevanju žival tudi kupijo, prinesejo domov, potem pa nastopijo problemi. Ta zajček je živa žival in ne plišasta igračka ter tako potrebuje ustrezno nego, oskrbo in tudi prostor. Pri nas žal zaenkrat še ni ustrezne literature, ki bi se ukvarjala in pojasnjevala rejo in probleme, ki jih imamo s kunci kot hišnimi ljubljenčki, zato bi rad na kratko opozoril na nekaj, po mojem, bistvenih pozitivnih in negativnih stališč glede pritlikavih kuncev kot hišnih živali.


Vedeti moramo, da so pritlikavi kunci vse bolj razširjena vrsta hišnih ljubljencev. Predvsem v zahodni Evropi in tudi pri nas se za njih odloča vse več ljubiteljev malih živali. Pritlikave kunce in vso potrebno opremo danes pri nas lahko kupimo malodane že v vsaki trgovini specializirani za male živali ali pa pri organiziranih gojiteljih kuncev.

Otroci večkrat v izložbah prej omenjenih trgovin opazijo čisto pravega živega zajčka, ki se za razliko od njihovih plišastih igrač premika, skače, striže z uhlji... Zajček je tako droban in ljubek, da hitro omehča tudi starše in ga odnesejo s sabo domov, toda glej, čez nekaj mesecev ljubki mali zajček zraste v zavidanja vrednega orjaka, s težo okoli 5 kilogramov, ki po stanovanju veselo gloda razno razne predmete, z urinom "šprica"(označuje) stene, grize oblačila, itd. Običajno temu sledi krajši družinski prepir in romanje našega dolgouhega prijatelja nekam k sorodnikom na deželo, ki kunce gojijo v lesenih ali drugačnih kletkah.

Zato, kaj najprej narediti, ko se odločimo za kunca kot hišnega ljubljenčka?

Prvo kar je, moramo se zavedati, da je kunec glodalec in predvsem bolj nočno aktivna žival, ki potrebuje sicer manj nege in dela kot npr. pes ali mačka, toda kljub vsemu je živo bitje, ki potrebuje določeno oskrbo in nego vsak dan, ne samo takrat, ko si mi zanj vzamemo čas. Običajno se navadi na gospodarja in uživa v "crkljanju" in božanju, toda le do določene meje. Je tudi izredno čista žival, saj se kunci iztrebljo le na enem mestu. Toda po drugi strani pa zelo rad gloda in tako "brusi" svoje zobe, dvakrat na leto odrasel kunec tudi menja dlako ter jo imamo polno stanovanje, slabo prenaša vročino in hrup ter preveliko nadležnost s strani ljudi.

če ste se kljub vsem pomislekom odločili za hišnega kunca, potem vam svetujem naslednje. Kupite izključno predstavnika pritlikavih pasem, ki potrebujejo manj prostora in tudi na pogled so bolj primerni za rejo v stanovanju. Lahko jih dobite v specializirani trgovini, kjer se cene gibljejo okoli 2000 do 3000 SIT, toda običajno tam ni mogoče ugotoviti ali je žival pasemska in ali ni križanec med pritlikavimi in normalno velikimi pasmami, razen če nam prodajalec to ne more dokazati z odraslimi živalmi. Zato je mogoče najbolje, če prej obiščete kakšno včejo razstavo malih pasemskih živali, si na njej ogledate zanimive pasme kuncev, se odloeite za eno od pritlikavih razlieic, vprašate za naslove gojiteljev v Sloveniji ter potem enega od njih obiščete na domu, si ogledate odrasle živali in še iz prve roke dobite ustrezne napotke za oskrbo. V takih primerih se glede na pasmo cene gibljejo od 1000 do 5000 SIT. Vedeti pa morate, da so vse živali gojiteljev, ki se pojavljajo na razstavah, tudi ustrezno zdravstveno zaščitene.

Med pritlikavimi kunci danes laho izbiramo med naslednjimi pasmami živali:

- hermelin - bel kunec z rdečimi ali modrimi očmi, teža 1 do 1,5 kg, v Sloveniji močno razširjen;

- obarvani pritlikavci - iste velikosti kot hermelin vendar v preko 46 različnih barvah, v Sloveniji se gojijo v približno 20 barvnih različicah. Obsežneje so bili opisani v eni od prejšnjih številk revije MMS;

- pritlikavi ovnači - kunci z visečimi uhlji, ki imajo težo 1,5 do 2 kg in se gojijo v različnih barvah, med ljubitelji so najbolj priljubljene živali z lisastim kožuhom (s tako imenovanim plaščem);

- pritlikavi lisičar - dolgodlaki pritlikavi kunci, ki zaradi dolžine kožuha (3,5 do 5 cm) potrebujejo posebno nego in predvsem čistoeo. Teža odraslih živali je od 1 do 1,5 kg.

- pritlikavi reks - kunci z izredno kratko dlako, katerih teža je enaka kot pri pritlikavih lisičarjih.

ČISTOKRVNI PRITLIKAVI KUNEC


MEŠANEC

zaobljeno, valjsto, prednje noge so kratke

TELO

dolgo, drža sprednjih nog je visoka

glede na velikost telesa je zelo velika, s širokim čelom in izraženimi ličnicami (močno okrogla)

GLAVA

majhna, drobna in podolgovata

velike in izstopajoče

OČI

majhne in neizstopajoče

kratki, mesnati, idealna dolžina pri odraslih živalih je 4,5 do 5,5 cm

UHLJI

dolgi, tanki, slabo odlakani, dolžina 7 do 10 cm

komaj opazen, glava se tesno prilega k telesu

VRAT

dolg in dobro opazen

odrasle živali: 0,7 do 1,5 kg

TEŽA

odrasle živali: 2,5 do 5 kg

samo barve, ki so dovoljene v standardih za ocenjevanje kuncev

BARVA KOŽUHA

vse možne barve kuncev (običajno močno lisasti ali močno nečistih barv)

Po vseh teh znakih lahko z lahkoto prepoznamo pravega pritlikavega kunca, toda bodimi pazljivi tudi na obnašanje in zdravje živali. Kupujte le živahne živali, ki nimajo izcedkov iz oči ali uhljev, ki ne kihajo, na zadnjih nogah nimajo žuljev ali golih neporaščenih mest. Kožuh naj bo bleščee in negovan. Ne glejte pa le živali, ki jo kupujete, poglejte tudi druge s katerimi živi ta kunec ali pri gojitelju, ali pa v kletki v trgovini, saj se bolezni pri kuncih zelo hitro prenašajo.Poleg kunca morate obvezno kupiti še naslednje pripomočke in opremo, ki so nujno potrebni za oskrbo in prehranjevanje živali: kletko dobite jo v vseh specializiranih trgovinah in običajno v dveh velikostih (za enega kunca mora biti dimenzij vsaj 90 X 50 cm in 45 cm visoka), ki ima plastično dno, tako da ni premočljivo, obvezno pa mora imeti tudi vsaj 5 cm visoke plastiene stranice, da nam nastil in krma ne onesnažita okolice; zgornji del je iz žice in ima vrata ali na vrhu kletke ali pa na stranici, leseno, plastično ali celo kovinsko hišico za v kletko, v katero se kunci radi skrijejo in v njej počivajo, posodo za hrano in vodo (glinaste posode, ki jih kunec ne more prevračati in glodati, za vodo je najbolj primerna steklenička z nipljem, ki se pritrdi na steno kletke), pripravljeno mešanico hrane za kunce, seno, vitaminski kamen za glodanje, slamo ali oblance za nastil v kletki, mačje stranišče s peskom za kunce, ki se bodo prosto gibali po stanovanju, saj se zelo hitro navadijo iztrebljati v taka stranišča, pribor za čiščenje kletke (lopatica in metlica), krtačo, rokavico ali glavnik za česanje, klešča za striženje krempljev.Stroški tega materiala se sučejo okoli vrednosti 9000 SIT.


Za kateri spol živali se odločiti? Priporočljivo je v stanovanju gojiti izključno samice in kastrirane samce, saj imajo nekastrirani samci veliko slabost, označevanje teritorija z urinom, ki ga veselo "špricajo" naokoli, posebno če jih imamo več v enem stanovanju. Če želimo imeti več kuncev skupaj, so za to najbolj primerne samice, ki pa naj bodo približno enake starosti in istočasno nameščene v skupno kletko. Lahko imamo v kletki skupaj tudi samca in samico, toda pritlikavi kunci so že pri starosti treh mesecev sposobni razmnoževanja in moramo računati na posledice takega življenja v dvoje. V primeru brejosti, moramo samca obvezno prenesti v drugo kletko in ločiti od samice, saj je ta že drugi dan po skotitvi ponovno pripravljena za parjenje. Kunci se tudi dokaj dobro navadijo na skupno "stanovanjsko" življenje z drugimi živalmi, seveda če so tudi te pripravljene na normalen neagresiven odnos. Toda če imamo skupaj različne vrste živali jih imejmo pod stalnim nadzrom, saj nikoli ne veš, kdaj se bodo prebudili prastrari nagoni (npr. pri psih ali mačkah). Kunci se lahko gojijo v prostorih skupaj z drugimi vrstami glodalcev, toda odsvetujejo nastanitev v skupnih kletkah (tudi z morskimi prašički naj ne bodo v istih kletkah), zaradi prevelikih razlik v temperamentu in življenskih navadah.

Kletko s kuncem je najbolje postaviti v najbolj miren kotiček stanovanja, kjer bo predvsem v večernem času najvčeji mir in tudi tema. Kakšen miren kotiček v kuhinji bi bil ravno pravšnji, možni pa so tudi mirni kotički v drugih sobah. Kletka naj ne bo postavljena na prepihu ali direktnemu soncu, čimbolj naj bo oddaljena od televizorjev, zvočnikov in telefonov. Prav tako kunce ni priporočljivo imeti v prostorih, kjer se razposajeno igrajo majhni otroci! Če se odločite, da boste kunca imeli na balkonu, potem mora biti le ta zaščiten pred padavinami in premočnim soncem. Toda, žal je to manj primeren prostor, saj prihaja do prevelikega nihanja temperatur, posebej pozimi pa potem ni priporočljivo spuščati kunca v stanovanje in potem nazaj na balkon, zaradi prej omenjenih vzrokov,saj na tak način precej pade imunost kunca na različne bolezni, pogosto pa pride tudi težav z izpadanjem dlake.

Kunec rabi dnevno oskrbo, ki naj ima stalni red in točno določene ure, kar velja posebno za hranjenje, ki naj bo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, toda glavni obrok naj bo večerni, saj kunec največ hrane absorbira v nočnem času. Hranite jih s pripravljenimi mešanicami žit, briketov ter drugih dodatkov, toda ne v prevelikih količinah (odrasla žival potrebuje okoli 30 g te hrane na dan, kar je enako 3 jedilnim žlicam). Obvezno mora kunec dobiti tudi dnevni obrok sena ali trave in to najbolje v večernem času, toda vedeti morate, da trava ne sme biti umazana ali rosna. Krmimo mu tudi zelenjavo in ustrezno sadje, kot so jabolka, toda v ne prevelikih količinah. Enkrat tedensko kuncu ponudimo tudi košček posušenega kruha, na katerem bo z velikim veseljem preizkusil trdoto svojih sekalcev. Ne glede na letni čas in način prehrane moramo živalim obvezno ponuditi dnevno tudi svežo in čisto vodo. Podatke o pravilni prehrani in boleznih lahko najdete tudi v strokovnih knjigah, ki obravnavajo rejo kuncev! Vsekakor nam zunanji izgled kunca in njegova živahnost ter temperament pokažeta pravilnost prehranjevanja. Kunce zato tudi občasno stehtajmo in se tako prepričajmo, če je teža v normalnem razponu za posamezno pasmo. Veliko nam pove že zunanji izlgled živali in predvsem dlaka, ki mora biti bleščeea in čista. Zanesljiv pokazatelj predobre in preobilne prehrane pa je pri pritlikavih kuncih takoimenovani podbradek ali kožna guba pod vratom, katera pri pritlikavih kuncih glede na standard za ocenjevanje sploh ni dovoljena, nam pa pokaže, da je prehrana kunca ali predobra po sestavi ali pa količinsko prevelika.

Kunec potrebuje tudi veliko gibanja, saj v relativno majhni kletki hitro postane predebel in premalo živahen, zato mu moramo omogočiti stalne ali občasne sprehode po stanovanju. Toda pozor, kunec je glodalec, ki se z velikim veseljem loti lesenih delov pohištva, posebej priljubljeno pa je grizenje raznoraznih kablov, zato moramo le te ustrezno zaščititi ali skriti! Najboljša rekreacija je kljub vsemu na trati na vrtu, seveda, če imamo za to možnosti. Potrebujemo le doma izdelano ograjico, ki pa jo lahko tudi kupimo. Živali ne puščajte predolgo brez nadzora, saj kunec tudi z veseljem koplje rove in tudi veselo ter visoko skače ter na na tak ali še kateri drugi način lahko pobegne. In še nekaj, zaščita pred soncem, posebno poleti je obvezna. če se vrnemo nazaj na rekreacijo v stanovanju, je zelo pogost pojav, posebej na začetku, pridno odlaganje malih bobkov, ki so v veliko "veselje" predvsem mamicam, ki skrbijo za čistoeo stanovanja. Kunec si zelo hitro izbere mesto na katerem bo odlagal svoje iztrebke. Tu pride na vrsto mačje stranišče, ki ga postavimo na mesto iztrebljanja živali, če nam pa položaj le tega ne odgovarja, pa je potrebno iztrebke pobrati in jih odložiti v stranišče ter tja prenesti tudi kunca. Po zagotovilu kar nekaj lastnikov malih uhatih prijateljev je to ustrezna metoda, ki da končni rezultat v najmanj dveh tednih. Toda pozor, obvezno moramo temeljito očistiti in predvsem razvonjati nam nezaželena mesta odlaganja iztrebkov.

Izredno pomembna je tudi čistoča kletk, saj predvsem v stanovanjih hitro pride do nezaželenih vonjav. Predlagam, da kletko očistite vsaj vsak tretji dan in v njej tudi zamenjate nastil, včekrat letno pa jo tudi temeljito operite in razkužite. Za nastil je najbolj primerna slama v kombinaciji s plastjo oblancev pod njo, ki vpijajo urin. Kot nastil lahko uporabimo tudi seno ali pa celo časopisni papir, seveda, če se naš hišni ljubljenček z njim sprijazni, saj ga kunci zelo radi zbrskajo in raztrgajo.

In že smo pri večni nadlogi - krempljih. Kuncem zelo hitro rastejo, posebej v takih pogojih kot so v stanovanju. Obvezno jih moramo postriči z zato namenjenimi kleščami in najboljše so kar tiste, ki jih uporablajo za striženje krempljev psov. Kremplje kunca postrižemo do višine dlake na nožicah, tako da ne poškodujemo osnove, saj to povzroči sicer ne smrtno nevarno krvavenje, toda kljub temu ni prijetno, tako za žival, kot tudi za lastnika. Pri belih - albino kuncih je ta osnova dobro vidna, saj je temneje obarvana od tistega dela kremplja, ki ga lahko odstrižemo.

Kar se tiče oskrbe živali in čistoče stanovanja pa dvakrat letno nastopijo običajno jeseni in spomladi problemi z menjavo dlake, ki jo je takrat polno stanovanje. Kaj narediti v teh obdobjih? Ne glede na vse možne variante je to naravni proces, ki ga ne moremo preprčeiti, lahko pa ga omilimo z rednim krtačenjem in česanjem. Kot zelo učinkovita se je pokazala tudi uporaba ročnega mini sesalca, s katerim dnevno posesamo kožuh, seveda če žival to pusti in je preveč ne vznemirja.

Kunce ni priporočljivo kopati, zato jih, če se kožuh preveč zamaže le očistimo z rahlo navlaženo krpo. Vedeti moramo, da zdrava in pravilno oskrbovana žival, ki živi v čistem okolju, sama poskrbi za čistoeo svojega kožuščka.

Kunec, posebej pritlikavi, je zelo prisrčna in hvaležna žival, katere življenska doba je povprčeno okoli sedem let, niso pa redki primerki, ki ob pravilni oskrbi dočakajo tudi deset let. Velja za izredno mirno in čisto žival, ki ne spušča nobenih glasov, s katerimi bi motila sosede. Če smo se pripravljeni sprijazniti in se tudi ustrezno pripraviti na tistih nekaj zgoraj omenjenih slabosti, potem smo v naše stanovanje dobili prisrčno živo bitje, ki bo v veliko veselje tudi otrokom. Toda priporočam vam, ne kupujte ga kot igračko premajhnim nadobudnežem, ki niso sami sposobni skrbeti zanj. Po mnenju mnogih strokovnjakov je primerna starost otrok za samostojno vzdrževanje hišnih ljubljencev šele po desetem letu, vse do takrat pa jim morajo starši nuditi ustrezno pomoč in podporo. Ob pomankanju literature v slovenskem jeziku upam, da je bil to vsaj minimalno zadosten oris teh živali, ki vam bo koristil. Za vse obširnejše informacije pa poišeite odgovore v strokovni literaturi, ki se ukvarja z ljubiteljsko ali farmsko rejo kuncev, nasvete pa lahko dobite tudi v društvih gojiteljev pasemskih malih živali, ki so v Sloveniji dokaj dobro zastopana tudi v vseh večjih mestih, v njih pa boste dobili tudi naslove priznanih gojiteljev pritlikavih pasemskih kuncev.

SEKCIJA ZA KUNČEREJO

Ljubiteljska kunčereja ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in sega vse do začetkov organizirane gojitve pasemskih malih živali na Slovenskem. Že na prvih razstavah malih živali, organiziranih na področju današnje Slovenije že pred prvo svetovno vojno (prva leta 1928), so med razstavljenimi živalmi prevladovali kunci in na večini razstav pri nas je podobno še danes. Kunec je namreč od vseh vrst pasemskih malih živali najbolj donosna žival, saj z ekonomskega vidika gojitelju omogoča pridelavo mesa, krzna, volne (angora kunci) in nenazadnje tudi izvrstnega gnoja, ki je zelo iskan v vrtnarstvu. Dejstvo je, da se je v preteklosti včeina gojiteljev odločala za rejo kuncev predvsem zaradi prej navedenih vidikov, zato so gojili večinoma križance različnih pasem, s čimboljšimi klavnimi lastnostmi. Z leti je ta reja dobivala vse bolj ljubiteljski, lahko rečemo celo tekmovalni značaj, saj se je vse več gojiteljev odločalo za gojenje pasemskih kuncev, ki jih s ponosom razstavljajo na razstavah širom naše domovine. Na začetku devetdesetih let pa je gojenje pasemskih kuncev z razširjanjem pritlikavih pasem dobilo novo razsežnost - kunec je postal tudi hišni ljubljenček, saj se vse vče ljubiteljev malih živali namesto psov ali mačk odloči za takoimenovanega "hišnega zajčka".

Slovenska kunčereja je svoj vrh zaenkrat dosegla v sredini osemdesetih let, ko je bilo na 5. Republiški razstavi predstavljenih preko 1000 kuncev skoraj 50 različnih pasem. Število od takrat nekoliko upada, tako da je bilo na lanskoletni državni razstavi razstavljenih le 482 pasemskih kuncev, toda število pasem je ves ta čas v porastu.

Danes nekaj tisoč slovenskih kunčerejcev organiziranih v 32 društvih goji točno 50 različnih pasem kuncev v 87 različnih barvah. Vsako leto se na poseben način označi (tetovira glej pravilnik o tetoviranju) preko 4000 pasemskih kuncev, ki jih potem gojitelji razstavljajo na različnih vrstah razstav, kot so npr. društvene, regijske, državne, mednarodne in kot najvišje Evropske. Sekcija za kunčerejo skupaj s posamičnimi društvi vsako leto organizira tudi specialno razstavo vseh najlepših kuncev takoimenovani "Slovenski superpokal za kunce". Vsi kunci, ki sodelujejo na razstavah morajo biti ustrezno zdravstveno zaščiteni, tako da vsi gojitelji, ki so člani društev, svoje kunce redno letno cepijo proti hemoragieni bolezni in miksomatozi. Ker so vse živali organiziranih ljubiteljskih gojiteljev zdravstveno preventivno zaščitene, lahko trdim da v zadnjem času praktično ni prišlo do izbruha prej omenjenih bolezni pri naših kuncih. Problem pa še vedno predstavljajo neorganizirani gojitelji, ki kunce gojijo predvsem zaradi pridelave mesa ali krzna, zato vse njih vabim v naše vrste. Velikokrat me taki kunčerejci sprašujejo, zakaj sploh postati član društva gojiteljev malih živali? Razlogi so naslednji: v vseh društvih je preko področnih veterinarjev organizirana preventivna zdravstvena zaščita živali, na rednih mesečnih sestankih se gojitelji seznanjajo z aktualnimi novostmi na področju kunčereje in izmenjujejo praktične izkušnje in spoznanja pri reji kuncev, društva organizirajo razne strokovne posvete in predavanja priznanih strokovnjakov, preko društev je mogoče nabaviti strokovno literaturo o gojenju kuncev, organizirani so ogledi razstav malih živali doma in v tujini, preko uveljavljenih gojiteljev v posameznem društvu je mogoče kupiti pasemske kunce, vse pasemske kunce matičarji tetovirajo, vsi člani društev lahko svoje živali razstavljajo na različnih vrstah razstav in s tem tekmujejo za različne oblike priznanj ter nagrad.

Kunčje pasme glede na velikost delimo na orjaške, srednje, male in pritlikave, glede na dolžino krzna pa na normalnodlake in kratkodlake ter dolgodlake, ki ju večkrat poimenujemo kar "pasme s specifičnim krznom". V Sloveniji so že ves čas najbolj razširjene orjaške pasme, predvsem sivi orjaki, orjaški lisci in ovnači različnih barv, predvsem sivi. Trenutno v Sloveniji gojitelji gojijo naslednje pasme kuncev:


ORJAŠKE PASME:

orjak (sivi, železno-sivi, črni, činčila, rumeni), beli orjak, orjaški lisec (črno-bel, modro-bel), ovnač (sivi, modri, mišje-modri, beli, črno-beli, madagskar, činčila, rumeni, črni, modro-beli)


SREDNJE PASME:

veliki svetli srebrec, veliki srebrec, velika činčila, beli novozelandec, modri dunajčan, sivi dunajčan, črni dunajčan, modro sivi dunajčan, burgundec, hotot, kalifornijec, beli dunajčan, rdeči novozelandec, nitranec, japonec, tribarvni lisec, zajčar, tiringer, beloresavec, češki lisec, alaska, havanec, slovenski kunec (na sliki) .

MALE PASME

mali ovnač (sivi), brezovec, deilenaar, marburški sivec, kuna, biserni sivec, angleški lisec (črno-beli, madagskar-beli), mali srebrec, holandec, mala činčila, ožganec (črno, rjavo, modro ožgani), rus

PRITLIKAVE PASME (KUNEC KOT HIŠNI LJUBLJENČEK)

pritlikavi ovnač (madagaskar, črni, sivi, erno-beli, ruski, sivo-beli, brezov), hermelin (rdečeoki, modrooki), obarvani pritlikavec (siamski, kuna, ruski, črni, sivi, modri, hotot, madagaskar, brezov, japonski, beloresasti, činčila)


KRATKODLAKE PASME

kastor reks, modri reks, slovaški reks, dalmatinski reks, črni reks, beli reks, rumeni reks, kuna reks, pritlikavi reks (kastor, dalmatinski, modri, črni, rumeni , beli R.O)

DOLGODLAKE PASME

angorec, satin, lisičar, pritlikavi lisičar

to je moj zajči

Friday, December 02, 2005

DOMAČE ŽIVALI




PES KRAVA
MAČEK KOZA
KONJ PTIČI
Slike "http://ekartice.poljub.com/images/stare/zivali/psi/pes_sedi.jpg" ne morem prikazati, ker vsebuje napake.

Slike "http://najinfo.com/kartice/galerije/koala.jpg" ne morem prikazati, ker vsebuje napake.
    Logo Klinike
Predstavimo se
Kako nas najdete
Vabimo vas, da izrazite svoje mnenje
Slike z nase klinike
Storitve, ki jih opravljamo na nasi kliniki
Zdravstveno varstvo psov
Zdravstveno varstvo mack
Izgubljene zivali v Sloveniji
Cepljenje psov in mack
Nasveti za lastnike zivali
Nase internet povezave
Izrazite svoje mnenje!
Akcijske sterilizacije živali

Priporočite stran